Strešna okna in kupole

Množična izdelava strešnih oken se je začela šele v 20. stoletju. Zaradi nekoliko bolj zahtevne konstrukcije in praktičnih omejitev ostrešja je bila včasih montaža strešnega okna precej bolj zahtevna, kot je danes. Bolj razširjena je bila postavitev nadstreškov, ki so imeli okna navpično. Z razvojem novih tehnologij in težnjo po čim boljšem izkoristku prostora pa so se začela uveljavljati tudi strešna okna, kakršna poznamo danes. Najprej so bila iz klasičnih materialov, kmalu pa se je zaradi prihranka na teži začel uporabljati polikarbonat oziroma plošče iz njega.

Polikarbonat ima nekaj zelo dobrih lastnosti, ki ga ločujejo od mineralnega stekla. Je zelo lahek, a obenem čvrst in močan ter zelo odporen na udarce. Ker spada med termoplastična stekla, se ga lahko s pomočjo segrevanja preoblikuje v katero koli obliko. Ravno ta lastnost je omogočila, da so proizvajalci začeli eksperimentirati z neravnimi oblikami in rodila se je strešna kupola iz polikarbonat stekla.

Strešna kupola je nadomestek za polikarbonat ploščo na strešnem oknu. Lega strešnih oken je kot nalašč za prednosti, ki jih ponuja strešna kupola. Oblika loka povečuje jakost proti mehanskim udarcem. Tako je okno s strešno kupolo še bolj odporno na točo ali sneg kljub relativno majhni debelini polikarbonat stekla. Oblika kupole omogoča, da v prostor pride nekoliko več svetlobe.

Strešne kupole omogočajo tudi hkratno namestitev aktivnih protipožarnih sistemov. Odvod dima in toplote med požarom je potreben zato, da se čim bolj upočasni propagiranje ognja naprej. Za strešne kupole in okna je odvod dima in toplote v primeru požara mogoč le, če se na njih namesti sistem za samodejno odpiranje okna. Lokacija strešnih oken je kot nalašč za ta namen, vendar mora biti namestitev v skladu s požarnim načrtom. Prevelik vlek zraka skozi okna za odvod dima in toplote lahko še pospeši gorenje.