Kadar se odločamo za celoletne zasaditve na grobu, okrasnem vrtičku ali za živo mejo, je pomembno, da izbiramo zimzelene rastline. To pomeni, da takšne rastline tudi v največjem mrazu ohranijo svojo barvo, pa tudi iglice jim ne odpadejo. Ena od takšnih rastlin je tudi tisa, ki velja za nego zelo enostavna rastlina. Primerna je za posamezne zasaditve, uporabite pa jo lahko tudi za zasaditev v živi meji.
Lastnosti tise
Za tiso je značilno, da ima rdečkasto lubje in ozke, sploščene ter temnozelene iglice dolžine 1 do 3 cm. V višino zraste 1,5 do 40 m in 1,2 do 4 m v širino. Njena rast je počasna, a je načeloma zelo dolgoživa vrsta, kar pomeni, da vam bo zelo dolgo služila in krasila vaš vrt. Njena največja višina je v največji meri odvisna od izbire vrste tise, ter njenega obrezovanja. Trenutno največja tisa se nahaja v Postojni in je zaščitena.
Najboljši pogoji za rast tise
Uspešnost rasti tise je najbolj odvisna od pogojev. Zanjo je značilno, da ima rada dobro drenirana in zalita tla, prav tako pa ima določeno odpornost na sušo. Ob izjemno prekomernih padavinah zato lahko tudi propade, če tla nimajo primerne drenaže. Gre za zelo trpežno rastlino, ki prenese velika temperaturna nihanja, nizke temperature in tudi močno obrezovanje. Zato jo izjemno priljubljeno drevo za žive meje, saj jo lahko oblikujete kot želite.
Vedeti je potrebno, da so vsi deli rastline strupeni, razen mesnatega rdečega ovoja semena. Glavni toksin pa predstavlja alkaloid taksin, ki ob prekomernem zaužitju lahko pripelje celo do smrti zaradi zadušitve. Na drugi strani pa je tisa tudi zdravilna rastlina. Včasih se je uporabljala kot poparek, danes pa so v iglicah tise odkrili tudi zdravilo proti nekaterim vrstam raka. Tisin les velja za zelo trd in žilav, zato ima že od nekdaj pomembno vlogo v kulturi človeka.